Čeprav klopi na prvi pogled ne delujejo posebej strašljivo, so lahko vir velike zaskrbljenosti. Prenašajo namreč hude bolezni, ki so lahko celo smrtno nevarne. Če se vsaj malo pozanimamo o boreliozi in klopnemu meningoencefalitisu, smo pogosto upravičeno zaskrbljeni in se klopov močno bojimo. Še posebej, če odkrijemo ugriz klopa in posumimo na možnost okužbe. Je preplah upravičen? Do neke mere gotovo je, saj vse zgoraj navedeno drži. A v praksi je treba poznati možnosti in tveganja, ki niso vedno zelo visoka. Res je, da pri nas velik delež klopov prenaša borelijo, okoli 40%. A to že pomeni, da predstavlja možnost za okužbo le vsak drugi ugriz klopa, vsaj pri boreliji. Pri ostalih klopnih boleznih je pojavnost bistveno manjša, klopni meningoencefalitis recimo prenaša manj kot odstotek klopov. Nadalje moramo pri boreliji vedeti, da se okužba razvija zelo počasi in ugriz klopa še ni usoden. Če smo na klope pozorni in ugriz pravočasno najdemo, tveganja za razvoj borelioze praktično ni. Časa imamo dovolj, vsaj 24 ur po ugrizu, pa tudi tja do 48 ur je možnost za prenos okužbe še relativno majhna. To pomeni, da ugriz klopa skoraj ne predstavlja tveganja, če smo dobro informirani in znamo pravilno postopati.
Kaj pa, če ugriz klopa res povzroči okužbo?
Tveganje seveda ostaja in ugriz klopa lahko res povzroči okužbo. Spet se izkaže, da se je pametno o teh možnostih poučiti vnaprej in najprej izkoristiti možnosti preventive. Proti klopnemu meningoencefalitisu se recimo lahko cepimo, tako da ugriz sploh ne bo noben problem. Za boreliozo cepiva ni, zato moramo biti v primeru ugriza in morebitne okužbe pozorni na simptome – enako velja za klopni meningoencefalitis, če nismo cepljeni. Pomembno je, da ukrepamo hitro, pravzaprav takoj, ko ugriz klopa pokaže simptome okužbe. Boreliozo nakazuje rdeč kolobar, ki je zadosten razlog da začnemo z zdravljenjem z antibiotiki, pravočasno zdravljenje je zelo učinkovito.