Tibet je visoka in suha planota v centralni Aziji, ki jo zaradi nadmorske višine med 3000 in 5000 metri in ostrega, suhega gorskega podnebja, radi imenujejo tudi streha sveta. Na milijon dvesto dvajset tisoč kvadratnih kilometrih živita samo dva milijona prebivalcev, v Tibet pa pripeljeta le dve visokogorski cesti, ena iz Kitajske, druga pa iz juga, iz Nepala v osrčje visokega Tibeta, do njegovega glavnega mesta Lhasa. Ob Indije do Tibeta je speljana tako imenovana »avtocesta prijateljstva«, ki prečka najvišje gorovje na svetu, Himalajo, a je zelo daleč od tistega, kar si pod pojmom avtocesta predstavljamo mi. Ker je bil Tibet dolgo časa zaprto, nedostopno ozemlje, je v današnjem času toliko bolj zanimiv in njegova skrivnostnost še kako privablja popotnike.
Tibet je zadnja nomadska oaza na svetu, večji del prebivalcev se v poletnih mesecih s šotori in jaki seli po okoliških hribih. Morda se na prvi pogled Tibet zdi oaza, a za njegove prebivalce je bolj kot oaza, vsakodnevni boj za preživetje. Če se odpravite v Tibet z namenom, da bi obiskali veliko število samostanov, potem ne spreglejte dejstva, da boste tam našli več ruševin, kot ohranjenih samostanov. Eden redkih, ki mu je bilo prizaneseno, je Tashilunpo, za več kot tisoči samostani, pa so na žalost ostale zgolj ruševine. Pa vendar je ostal tibetanski duh. Posebnost planote Tibet so ogromna modro-turkizna jezera, še večja posebnost, na katero boste naleteli med potovanjem po Tibetu, so slana jezera in slana močvirja ter vroči mineralni izviri. S prelaza Karo, ki leži kar 5000 m visoko, se vam odpre veličasten pogled na jezero Yamdrok, ki leži na nadmorski višini 4482 metra. Budizem je vera, ki prežema vsako poro življenja Tibetancev, saj je del njih. Molilni mlinčki so jim vedno nekje v dosegu roke. Potovanje v Tibet je balzam za še tako nemirno dušo.