Možgani, takšni in drugačni

Možgani se razlikujejo po mnogih značilnostih Velikost in oblika je pomembna razlika med vsemi živimi bitji.

Sposobnost možgani dolgujejo nevronom. Sposobnost nevronov je v prenašanju elektrokemičnih signalov do celic in njihovih sposobnosti. Enako je sposobnost nevronov v tem, da so sposobni primerno odgovoriti na elektrokemični signal, katerega prejmejo od drugih celic. Potenciale in sposobnosti nevronov nadzorujejo biokemični in presnovni procesi. Med najpomembnejše interakcije med receptorji in živčnimi prenašalci potekajo v sinapsah.

Človekovi možgani so večji kot možgani drugih živalskih vrste. Oblika in sestava je pogojena z razvojem in naravnimi danostmi v okolju. Podobno kot vse druge stvari v okolju se je tudi človek spreminjal in razvijal. Napredek in razvoj je v davnih časih potekal počasi, pogojen pa je bil z naravnimi danostmi. Več hrane, boljša hrana, dostopnost hrane, kot osnovnega pogoja za življenje, je pomenilo ne le izobilje, ampak je pomenilo tudi možnost razvoja vse potencialov. Človek, ki se je dnevno ukvarjal z lovom ali pridelavo hrane, drugih sposobnosti ni moral razvijati. Dnevno je njegov obseg aktivnosti bil omejen na pridobivanje hrane oziroma zagotavljanja osnovnih življenjskih pogojev. S tem, ko se je družba razvijala in spreminjala, so bile dodane možnosti za razvoj. Človek se ni ukvarjal zgolj z zagotavljanjem osnovnih življenjskih pogojev, ampak mu je ostal čas za razvijanje drugih sposobnosti. V starejših obdobjih je bil boljši razvoj celotne družbe nemogoč prav na račun majhnega števila ljudi, ki so lahko razvijali svoje sposobnosti ločeno od zagotavljanja osnovnih življenjskih pogojev.

Možgani se med seboj razlikujejo po mnogih značilnostih. Za človeka in sesalce je značilna velikost, sama kapaciteta sposobnosti človeških možganov pa je na eni strani neskončna, na drugi pa v mnogih delih in podrobnostih neznana. Človeške sposobnosti imajo v možganih točno določena področja. Pri tem si kapaciteto na eni strani delijo, novejše raziskave pa dokazujejo, da je mogoče sposobnost povečati z aktiviranjem drugih sposobnosti. Temelj takšnih razmišljanj temelji na znanstveno podprtih raziskava, katere so možgani deležni.

Možgani, organ človeškega telesa

Možgani so organ človeškega telesa.

Od otroškega obdobja naprej se možgani razvijaj. Razvojna stopnja je odvisna od intenzivnosti in upoštevanja določenih načel. Človek se večino svojih sposobnosti nauči z ponavljanjem istih funkcij ali opravil. Intenzivnost ponavljanja pripomore k napredku. Načela, ki pri tem sodelujejo in vplivajo na rezultat so pogojena z različnimi sodelujočimi funkcijami. Možgani svojo kapaciteto sposobnosti razporejajo situaciji primerno na določene funkcije. Danes vemo, da možgani za nekatero funkcijo potrebujejo več, za drugo manj kapacitete. Količina kapacitete, ki jo možgani potrebujejo je za točno določeno funkcijo različna. Različna je predvsem v povezavi z drugimi funkcijami. Predvsem pa se različno razporeja in odmerja količina kapacitete, ki je potrebna. Možgani tako v nekem razmerju med določenimi funkcijami dodelijo posamezni funkciji več, drugi manj kapacitete, ali pa obratno. Na ta način se sodobne tehnike učenja določenih opravil ali sposobnosti, odmikajo od do danes uveljavljenih praks. Do danes uveljavljene prakse se zamenjujejo z novimi. Seveda to velja predvsem za eksperimente in nekatere skupine ljudi, ki sodelujejo v raziskavah. Počasi se odkritja vpeljujejo tudi v prakso, vendar bo do uveljavitve med širšimi množicami preteklo še veliko časa. Možgani se med seboj razlikujejo. Predvsem so različni med posameznimi živalskimi vrstami. Določene živalske vrste imajo večje, druge manjše možgane. Sesalci imajo večje možgane kot ostale vrste, različna je tudi kapaciteta. Možgani so v osnovi središče živčevja . To velja za vse vretenčarje in večino nevretenčarjev. Možganov nimajo nekateri deli nevretenčarjev kot so spužve, iglokožci in druge vrsto. Namesto možganov imajo difuzno živčno tkivo. Možgani ležijo v glavi, njihova lega je običajno blizu čutilnih organov. Osnovni čutilni organi so organi za vid, voh, okus, sluh in ravnotežje. Možgani veljajo za najkompleksnejši organ vretenčarjev. Možgani so sestavljeni iz več delov. Največji del je možganska skorja. Možganska skorja pri odraslem človeku šteje v povprečju med petnajst in triintrideset milijard nevronov.

Možgani so kompleksen človeški organ.

Možgani izziv za znanstvenike

Možgani so do današnjih dni že v veliki meri odkriti, poznamo delovanje, vendar je v prihodnosti pričakovati, da bodo še naprej izziv za znanstvenike.

Človeka so možgani vedno zanimali, tudi v najstarejših obdobjih, saj se je spraševal od kod vse sposobnosti, ki jih ima. Vid, sluh, vonj, pa tudi ravnotežje, pamet, misel, so vedno burile duhove tako v preteklosti kot sedanjosti. V preteklosti je bilo veliko storjeno že z samim odkrivanjem osnov,tako fizičnih kot funkcionalnih. Pred tem namreč teorija kot praksa ni bila izčrpna,praktično so morali področje odkrivanja zastaviti na novo. Predvsem so se morali otresti vseh predsodkov in teorij, ki ne temeljijo na znanstvenem delu in znanstvenih dokazih. Postopoma se je z dodajanjem novih odkritji sestavil mozaik vedenja, ki ga poznamo danes, ter na podlagi katerega se možgani danes odkrivajo. Danes mogoče znanstvenike prav zato možgani celo bolj begajo, saj so možgani bistveno bolj odkriti in dognani, kljub temu pa se v mnogi področjih pojavljajo uganke, ki niso nič manjše kot tiste v preteklosti. Verjetno bi si bili tako naši davni predhodniki, kot sodobniki enotni, da so možgani velik in neizčrpen potencial , ki bodo svoje skrivnosti verjetno skrivali še dolgo v prihodnosti.

Možgani so v osnovi središče živčevja. Kot središče živčevja, možgani opravljajo svoje sposobnosti. Možgani so značilni za vretenčarje in večino nevretenčarjev. Odlično delovanje omogoča sama lega, saj se možgani nahajajo v bližini osnovnih čutilnih organov. Organi v bližini katerih se nahajajo možgani so : organ sluha, organ vida, organ, okusa, organ vonja, organ ravnotežja. Možganska skorja je največji del možganov. Sestavljena je iz velikega števila nevronov. Ocene o številu nevronov so različne, znanstveniki, ki so se z možgani poklicno ukvarjali ocenjujejo, da je možganska skorja sestavljena iz 15 do 33 milijard nevronov. Delovanje nevronov poteka tako, da se prek sinaps povezujejo z drugimi nevroni. Komunikacijo med nevroni omogočajo nevriti. Nevriti prenašajo akcijski potencial do ciljne celice.

Osrednji nadzor telesa je glavna fiziološka funkcija, ki jo možgani imajo.