Videoigre pod navzkrižnim ognjem

Britanci, so se, kot kaže, lotili videoiger; tamkajšnja ustanova, ki bedi nad korektnostjo oglaševanja, je nedavno prepovedala tri oglase s tega področja, z Otoka pa izhaja tudi gibanje Fair Play, tj. neke vrste potrošniški upor proti neupravičeno visokim cenam videoigric. Poceni internetne igrice so torej bolj primerne. Primer takih iger sta prav gotovo igri club penguin item adder in habbolove.
Oglase podjetij Acclaim Entertainment, Ubi Soft Entertainment in Monster Mob je Advertising Standard Authority, britansko samoregulativno telo, ki skrbi za korektno oglaševanje, zaradi njihove nasilne narave razglasila za družbeno neodgovorne, oglaševalce pa pozvala, da jih umaknejo. V enem izmed spornih spotov nastopa otrok s hudo poškodovanim obrazom, v drugem okrvavljeni glavni lik poziva k maščevanju, pa tudi tretji sporni oglas, tj. za telefonsko igrico z zgovornim imenom Muči medvedka, potrošnike neposredno poziva k nasilju.
Gibanje Fair Play, ki se je z britanskega trga razširilo tudi v Francijo in Španijo, pa ima zoper svet videoigric drugačne ugovore. Njegovi predstavniki trdijo, da so cene teh izdelkov danes daleč previsoke, zato so potrošnike pozvali k enotedenskemu bojkotu nakupov v decembru. Igrice se namreč nenehno dražijo, namesto da bi se cenile: danes stane vsaka novost za t. i. konzole nove generacije (PlayStation2, Xbox itd.) od 60 do 70 evrov. Pred petimi leti so novosti za prvo PlayStation stale 27 evrov, še pet let pred tem pa so uporabniki konzol Atari ST ali Commodore Amiga za posamezno igrico odšteli 15 današnjih evrov.
Gibanje Fair Play v svojem sporočilu na internetu ostro napada poslovni model te panoge, ki je, mimogrede, lani imela kar 1.600 milijonov evrov izgube. Ena osnovnih napak je v tem, pravijo, da ponudniki prihodke od posameznih uspešnic porabijo za razvoj desetine novih povprečnih igric, ki ne dosežejo dovolj visoke prodaje, da bi bile rentabilne. Čeprav bi cenejši izdelki zagotovo pospešili prodajo, cene ostajajo neprimerno visoke tudi zaradi številnih posrednikov, ki si odtrgajo vsak svoj levji delež pogače. Razvoj povprečne videoigre za konzole nove generacije danes stane okoli 6 milijonov evrov. Ta strošek predstavlja od 25 do 45 odstotkov maloprodajne cene izdelka; dodatnih 30 odstotkov cene pobere mednarodni založnik, ki je igro razmnožil, promoviral in poravnal tantieme proizvajalcu ustrezne konzole; novih 20 odstotkov gre na račun nacionalnega založnika, ki je izdelek prevedel ter ga promoviral in distribuiral na domačem trgu; zadnjo petino cene pa si odškrne prodajalec.