Krvni tlak in njegova vrednost nakazuje stanje našega srca. To je sila, s katero kri deluje na stene krvnih žil. Ustvarja ga srce, ki v povprečju utripne sedemdesetkrat na minuto. Srce deluje v dveh taktih. Najprej se razširi in se pri tem napolni s krvjo, za tem se skrči in tako potisne kri po žilah. Ko se skrči, nastane v žilah zgornji ali sistolični krvni tlak. Ko se srce razširi, da se spet napolni s krvjo, se tudi tlak zniža. Tik reden se srce ponovno skrči, je tlak v žilah najnižji, kar imenujemo spodnji ali diastolični krvni tlak. Zato navajamo krvni tlak z obema vrednostma, za zgornji in za spodnji krvni tlak. Krvni tlak je tisto, kar zagotavlja primeren pretok krvi v ožilju, ki preskrbuje organe s kisikom in s hranilnimi snovmi, ki so potrebni za njihovo pravilno delovanje. Krvni tlak je zvišan takrat, ko je zgornji ali sistolični krvni tlak 140 mm Hg ali več ter spodnji oziroma diastolični krvni tlak 90 mm Hg oziroma več. Najbolj optimalen krvni tlak naj bi bil nižji od 120/80 mm Hg.
Ko je ta vrednost presežena, se začnejo pojavljati nevarnosti za bolezni srca in ožilja. Vzrok za povišan krvni tlak pri večini ljudi ni znan, so pa poznani dejavniki, ki na njega vplivajo in povečujejo tveganje za nastanek povišanega krvnega tlaka in za razvoj srčno-žilnih bolezni. Na nekatere dejavnike kot so dednost, starost, spol ne moremo vplivati. Se pa navadno poleg teh pojavijo še drugi dejavniki tveganja, na katere pa lahko tudi sami vplivamo. Takšni dejavniki so prevelika telesna teža, preveč soli, čezmerno pitje alkohola, kajenje, izpostavljenost stresu in premajhna telesna dejavnost. V manjšem odstotku je zvišan krvni tlak posledica bolezni in je ozdravljiv. Dolgotrajno povišan krvni tlak lahko povzroči srčno-žilne bolezni, srčno odpoved, možgansko kap in odpoved ledvic.