Prevajanje besedil ni le prepisovanje besedila iz originalnega jezika v ciljni jezik, ampak je predvsem prenos izvornega pomena, konteksta, poante, literarnega učinka itn. Prevajanje besedil na višji ravni ni preprosto opravilo. Dandanes lahko najdemo prevajalce kjerkoli. Velikokrat gre za posameznike, ki le delno obvladajo tuj jezik in se jim zdi prevajanje besedil preprosto. Problem pa je že v tem, da poleg tujega jezika, je za kakovostno prevajanje besedil potrebno tudi odlično poznavanje ciljnega jezika, v katerega se besedila sploh prevajajo. Mnogokrat se prevajanje besedil izcimi v izjemno slab in neberljiv tekst, ki je poln slovničnih napak, nerodnih stavčnih formulacij in nejasnega besedišča. Kakovostno prevajanje besedil torej zahteva precej znanja in sposobnosti na strani prevajalca. Ta mora dobro obvladati tuj jezik, prav tako pa mora odlično obvladati tudi jezik, v katerega prevaja.
Že iz tega vidika lahko ločimo prevajanje besedil, ki naredi končno besedilo in takšno prevajanje besedil, ki besedilo na koncu pošlje še v lektorski pregled. Iz vidika stroškov je dodatno lektoriranje dražje. Res pa je, da se potreba po lektoriranju različno manifestira glede na to, za kakšno vrsto besedila gre. Če gre za prevajanje besedil časopisne oblike, če gre za članke iz bloga in drugo poljudno literaturo, potem prevajalec, ki obvlada jezik, v katerega prevaja, običajno zadošča tudi iz vidika jezikovne neoporečnosti. V primeru, da gre za prevajanje besedil višjega nivoja, kot so recimo znanstveni ali pa strokovni članki, potem je potrebno, da gre končno besedilo še skozi lektorski pregled tretje osebe. Namreč prevajalec, pa naj bo še tako dober, ne more zagotoviti tega, da bo našel vse slovnične napake in nerodne artikulacije, vse te nepravilnosti pa se v strokovnem ali znanstvenem članku oziroma prevodu ne smejo nahajati. Prevajanje besedil je torej najbolje zaupati nekomu, ki se s tem poslom ukvarja na profesionalni ravni, saj le na tak način nastane prevod, ki je berljiv in popolnoma razumljiv.