Prekinitev pogodbe o zaposlitvi se lahko zgodi iz več razlogov. Večina med njimi je neprijetna in neželena, le tista ne, ko se sam zaposleni odloči, da prekine pogodbo s svojim delodajalcem. V tem članku ne bo govora o načinih in vzrokih, zakaj je zaposleni prekinil pogodbo o zaposlitvi z delodajalcem, ampak o veliko bolj pereči temi. Živimo v času, ko so prekinitve pogodbe o zaposlitvi, torej prekinitve delovnega razmerja prej pravilo, kot pa izjeme. Zaradi vedno večjega zmanjševanja kapacitete dela in predvsem zaradi vedno slabših poslovnih rezultatov se dan za dnem zapirajo številna podjetja. In rezultat tega zapiranja je ta, da so ljudje oziroma delavci teh podjetij tisti, ki kar naenkrat pristanejo kot tehnološki višek na cesti, saj jim delovna sila, vsaj v tolikšni meri ni več potrebna.
Gre za obstoj strukturnih, organizacijskih, tehnoloških in drugih razlogov zaradi katerih ohranitev delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem ni več mogoča. Prekinitev pogodbe o zaposlitvi je lahko redna, kar pomeni, da je delavec o nameri delodajalca prej obveščen in, da je upravičen do odpovednega roka. Prekinitev pogodbe o zaposlitvi se lahko zgodi iz več razlogov, eden izmed njih je tudi zaradi nesposobnosti zaposlenega. Je pa vsekakor treba biti previden. Na Zavodu za zaposlovanje namreč opozarjajo, da k njim prihaja vedno več ljudi, ki so podpisali sporazumno prekinitev pogodbe o zaposlitvi in zato pri njih nimajo prav nobene pravice, niti do denarnega nadomestila. Po zakonu o zaposlovanju in zavarovanjuza primer brezposelnosti imajo pravico do denarnega nadomestila le tisti delavci, ki jim je bila pogodba o zaposlitvi prekinjena brez njihove volje ali krivde. Delodajalec je dolžan v prekinitvi pogodbe o zaposlitvi pisno pojasniti odpovedni razlog in delavca opozoriti na pravno varstvo, predvsem pa na pravice, ki jih je lahko deležen in, ku seveda brez dvoma pripadajo.
Več informacij o zakonodaji o zaposlovanju najdete tukaj