Stanje živčne napetosti imenujemo anksioznost in gre za eno najbolj pogostih psihičnih motenj, ki se pojavlja pri osebah vseh starosti, za njo pa so predvsem dovzetne ženske. Simptomi, ki nakazujejo na motnjo anksioznosti so predvsem psihična napetost, razdražljivost in motena koncentracija, anksizonost pa je pogosto povezana tudi z depresijo. Trema, strah, zaskrbljenost in tesnoba so popolnoma normalne reakcije v stresnih situacijah, kadar so ti občutki prisotni tudi kadar ni nobene nevarnosti, pa govorimo o anksiozni motnji, ki posameznika ovira pri vsakodnevnem življenju.
Poznamo več vrst anksioznosti, najpogostejša pa je prosto lebdeča tesnobnost, ki je bolnik ne more nadzorovati in se lahko stopnjuje v paniko, hude telesne simptome in napade tesnobnosti. Kadar ima posameznik nerazložljiv strah pred določenimi predmeti, bitji, okoliščinami ali prostori govorimo o fobiji, ki je druga oblika anksiozne motnje. Generalizirana anksioznost se lahko pojavi ob izgubi bližnjega, bolnik pa ima tako psihološke kot telesne simptome, ki so prisotni le občasno. Pojavi se glavobol, krči v trebuhu, pogosto odvajanje seča, potenje, zardevanje, tresavica in občutek cmoka v grlu. Anksioznost zdravimo na dva načina, in sicer s pomočjo zdravil ali psihoterapije. Izbira je predvsem odvisna od tega za katero vrsto anksiozne motnje gre. Ker psihične motnje vplivajo na bolnikove medosebne odnose, na njegovo družabno življenje in uspešnost na delovnem mestu, je zelo pomembno, da anksizonost zdravimo in tako poskušamo posamezniku omogočiti normalno življenje.