Med klopnimi boleznimi gotovo izstopata borelioza in meningoencefalitis, medtem ko je tretja predstavnica pogostih bolezni nekoliko manj znana. To je anaplazmoza, na katero moramo biti prav tako pozorni. To bolezen poznajo tisti, ki se po gozdovih in travnikih pogosto potepajo s svojim kužkom, saj se psi hitro okužijo, a tudi pri ljudeh ni tako redka. Pravzaprav je Slovenija v samem evropskem vrhu po številu okužb! Anaplazmoza sicer ni tako nevarna in nima trajnih posledic, prav tako ni nalezljiva – ravno zaradi tega se včasih niti ne prijavlja in so podatki o številu okužb nekoliko nezanesljivi. Vsekakor pa si zasluži pozornost, saj se je klopnim boleznim v vsakem primeru pametno izogniti. Poleg tega ima anaplazmoza podobne simptome kot meningoencefalitis, tako da moramo biti pozorni na vse možnosti, da lahko pravočasno ukrepamo. Nekoliko bolj mirno bodo spali tisti, ki so cepljeni in jim meningoencefalitis ne povzroča skrbi, medtem ko preostali pogosti klopni bolezni ne omogočata tako učinkovite preventive.
Tudi anaplazmoza povzroča neprijetne zdravstvene težave
Že v samem začetku je očitno, da klopna bolezen ne bo nič kaj prijetna. Po okužbi se namreč anaplazmoza kaže z značilnimi znaki klopnih bolezni, razvoj je zelo podoben poteku okužbe z virusom, ki povzroča meningoencefalitis. Od splošnega slabega počutja napreduje do bolečin v sklepih in mišicah, telesna temperatura se lahko dvigne tudi preko 39 stopinj Celzija. Čim prej je treba obiskati zdravnika, saj je zdravljenje najbolj učinkovito prav v začetnih fazah. Anaplazmoza se zdravi z antibiotiki, ki so nujni v vseh fazah razvoja bolezni, a kasneje morda ne bodo več tako učinkoviti. V tem primeru sledi stopnjevanje simptomov, ne gre pa pričakovati kakšnih posebej trajnih posledic ali velikih komplikacij. Smrtnih primerov ne beležimo, pogosto se stanje izboljša kar samo. To ne pomeni, da anaplazmoza ni resna težava, vsekakor pa je prognoza nekoliko boljša kot pri boreliozi in meningoencefalitisu.